SV.ANA, SEVERJEVA ZBIRKA STARIN V ŽICAH, NAJVEČJA ZASEBNA MUZEJSKA ZBIRKA V SLOVENSKIH GORICAH

V Žicah v zaključku prijetne dolinice južno pod Sv. Ano ob vodnatem izviru živi na kmetiji s svojo družino Anton Sever. Antona zanimajo raznorazne starine že od mladih let. Začudili in navdušili se boste v Antonovi muzejski zbirki z nekaj tisoč predmetov. Večina predmetov je iz vsakdanjega življenja ljudi ali zapuščina naših prednikov. Mnogi izdelki pa so danes že redkost ali neznana znamenitost. Zbirko sestavljajo predmeti potrebni za življenje na kmetiji (ročna orodja od najstarejših do traktorja, posoda, obleka, spominki, fotografije, knjige, pohištvo itd.), orodja in izdelki obrtnikov in domačih mojstrov (mizarska, tesarska, gozdarska, vinogradniška, krojaška, čevljarska, kovaška …), industrijski izdelki, zbirka radijskih sprejemnikov, analognih fotoaparatov in opreme ter mnogo drugih stvari.

Največja vrednost zbirke pa je Antonovo znanje o zgodovini, izdelavi in uporabi razstavljenih predmetov.  Znanje si je nabiral vse življenje skupaj s predmeti. Za vsako stvar pozna zgodbo, ki jo z navdušenjem pripoveduje obiskovalcem.

Izhodiščna točka sprehoda  je parkirišče nad hišo Žice 47a, 2233 Sv. Ana. Čas hoje in ogledov najmanj 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

ZGORNJA VELKA (MARIJA SNEŽNA) IN KRALJEVSKI LIPI

Pot vas bo popeljala po kulturni zakladnici Slovenskih goric po naselju Zgornja Velka s starim trškim jedrom. S pomočjo zgodb boste spoznali romarsko postojanko Zgornjo Velko s čudovito cerkvijo in baročno opremo. Stopili boste v senco dveh lip, ki so jih zasadili v čast in slaven spomin na kralja Aleksandra in njegovega sina kralja Petra.

Obiskali boste Galerijo akademskega kiparja Gabrijela Kolbiča (1913 - 1995). Gabrijel Kolbič  je eden najpomembnejših slovenskih kiparjev 20. stoletja, ki je s svojimi kipi moderniziral kiparske ideje Augusta Rodina in Ivana Meštroviča.

Zgornjo Velko in okolico je v svojih delih opisovalo več literatov in tu je živelo nekaj zaslužnih Slovencev.  Iz Zgornje Velke je prostran razgled po Slovenskogoriškem gričevju in edinstveni kulturni krajini. Izhodiščna točka sprehoda  je ob cerkvi v naselju Zgornja Velka. Čas hoje in ogledov 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom.

Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

CERKVENJAK, RIMSKO GOMILNO GROBIŠČE BRENGOVA IN KAJ VSE NAM JE ZAPUSTILA PRVA PRAVA DRŽAVA – RIMSKI IMPERIJ

Gomile so pomemben dokaz spoštovanja prednikov in njihove lastnine. Pogovarjali se bomo o življenju naših davnih prednikov. Skupaj bomo iskali odgovore na naslednja vprašanja.  Kako so staroselci sprejeli rimsko državo in rimske bogove? Kaj vse so pridelovali in prodajali Rimljanom? Kdaj so dobili rimsko državljanstvo? Kaj vse še imamo danes od prve prave države Rimskega Cesarstva v naši materialnim in duhovni kulturi? Rimsko gomilno grobišče v Arheološkem parku je  pomembnejši kulturni spomenik rimske civilizacije. Grobišče je staro 1800 let in obsega 15 okroglih gomil. Ena predelana gomila predstavlja vpogled v notranjost, da si lahko predstavljate, kako so izgledale novegomile. O najdbah v gomilah ni podatkov, razen iz ene grobnice v kateri so bili odlomki keramike in rimski (bronasti) novec cesarja Hadrijana, ki je Rimu vladal med leti 117-138. Pokojnemu so za popotnico dali nekaj predmetov in hrane,  predvsem pa novec, ki je bil namenjen plačilu brodniku Háronu, ki je dušo umrlega popeljal preko reke Pozabljenja v Hád  ali v podzemni svet.

Izhodiščna točka sprehoda  je parkirišče ob Arheološkem parku. Čas hoje in ogledov 1,5 ure. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

COGETINCI, ČEBELARSKI MUZEJ JOŽE HAUZER

Do domačije Hauzer se pripeljemo skozi gozd na rahlo pobočje. Gospodar  Jože Hauzer  je izvrsten čebelar, ki s pomočjo doživetih zgodb razloži proces nastajanja medu od najstarejših časov do modernih naprav.  Pokaže vam čebele med delom in več originalnih starih čebelnjakov. V muzeju so največja znamenitost Jurančičevi čebelnjaki in čebelarske naprave stare tudi preko 100 let.  Zanimiva je redka zbirka s slamo pletenih panjev, ki so bili prvi umetni panji. Sledi razvoj lesenih panjev do najnovejših plastičnih.  Ljudje v Slovenskih goricah so bili vedno iznajdljivi in so si sami izdelali iz lesa in železa večino čebelarskega orodja.  Vse to boste videli v zbirki.

Na  domačiji Hauzer je še mnogo zanimivosti. Gojijo nekaj avtohtonih domačih živali, med njimi kokoši štajerke.  Izmed tehnične dediščine sta zanimiva gepelj in žaga s pogonom na motor iz Tamovega tovornjaka.

Izhodiščna točka sprehoda  je na domačiji Hauzer, Cogetinci 25, 2236 Cerkvenjak. Čas ogledov 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

PO VINOGRADNIŠKI UČNI POTI NA SVETI ANI, POSTIČ JE OTROKOM PRIPOVEDOVAL ZGODBE O NAPREDNEM KMETISTVU IN O DRUŽINI KRALJEVE HČERKE MARIJE KAROLINE DE BERRY (1798 – 1870)

Sprehajali se boste po krajih, kjer so ljudje nekaj stoletij živeli od gojenja vinske trte in prodaje vina. Vinogradniška učna pot  pri Sv. Ani je dolga 0,6 km z 10. postajami in pogovarjali se bomo o: trtah, grozdju, vinu, vinogradniških legah, geologiji, podnebju, življenju, kulturi in zgodovini kraja. Pot je posvečena je Francu Postiču (1794 – 1861), kirurgu, naprednem vinogradniku in sadjarju in Francu Trummerju (1800 – 1858), nadvrtnarju in piscu vinogradniških in sadjarskih strokovnih knjig ter člankov. Ohranil nam je slovenska imena starih sort trt. Franc Postič je bil velik prijatelj otrok. Z njimi se je sprehajal  po vinogradih in sadovnjakih. Pripovedoval jim je zgodbe o naprednem kmetijstvu, o zdravljenju rastlin in živali, saj je bil tudi živinozdravnik. Oktobra 1855 so obiskali lepo Sv. Ano in pri Postiču malicali snaha zadnjega  francoskega kralja  Karla X. Burbonskega  Marija Karolina  vojvodinja de Berry (1798 – 1870) z drugim možem grofom Karlom Lucchesi Palli, svojimi hčerkami, sinom prestolonaslednikom francoskega kraljestva in nekaj dni Francoskim kraljem Henrijem V. in njegovo ženo Marijo Terezijo von Österreich-Este ter z bogatim spremstvom. To je bil najznamenitejši obisk Sv. Ane. Med krajema Spodnjo in Zgornjo Ščavnico  so na hribu nad dolino reke Ščavnice zgradili leta 1654 leseno kapelo, med leti 1693 in 1705 pa sedanjo župnijsko cerkev sv. Ane. V lepo urejenem kraju in okolici je še več muzejskih zbirk in ohranjenih spomenikov kulturne dediščine.

Izhodiščna točka sprehoda  je središče Sv. Ane pod razgledno nadstrešnico. Čas hoje in ogledov 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Image

Sledite nam na

Kontakt

EKOMUZEJ Dolina miru Benedikt
Interpretacijski center Ekomuzeja

Šolska ulica 4
2234 Benedikt
--- klikni za ogled zemljevida ---

telefon: 041 240 242

epošta: ekomuzej@benedikt.si