Ekskurzija je primerna za učence prve in druge triade (naravoslovni dan). Čas trajanja: 4 ure. Primerni termini so vse leto. Lokacij je na kmetija blizu Benedikta. Učenci morajo imeti letnemu času primerna oblačila in čevlje. Potek dejavnosti: Sprejem skupine na parkirišču ob OŠ Benedikt.  Predstavitev poteka ekskurzije z napotki za delo. Peš odhod do kmetije po Ekomuzeju. Kratka predstavitev Ekomuzeja. Ob poti ogled kmetijske krajine in njiv ter travnikov. Ogled kmetije s strokovnim vodenjem. Delavnica peke kruha (otroci zamesijo in oblikujejo svoje kruhke, ki jih skupaj spečejo v krušni peči). Pečen kruh vzamejo iz peči. Malico otroci prinesejo s seboj. Dodatna ponudba v jesenskem času je stiskanje mošta iz domačih jabolk. Delavnica traja do dve uri in pol. Organiziramo jo za skupine vsaj 20 otrok, če je otrok več, se razdelijo v skupine. Ura prihoda je po dogovoru. Otroci gredo peš nazaj do šole. Cilji: spoznavanje kmetijske krajine, Ekomuzeja in kmetije, spoznavanje sestavin kruha, spoznavajo zgodovino in vlogo kruha v življenju, razvijanje ročnih spretnosti, razvijanje timskega dela. Prispevek za stroške materiala in strokovno vodenje z animacijo. Programe bomo konkretizirali in dogovorili s šolami.

Ekskurzija  je primerna za  učence prve, druge in tretje triade. Čas trajanja je  4 ure. Primerni termini so pomlad, poletje in zgodnja jesen. Lokacija je na čebelarski kmetiji blizu Benedikta. Učenci morajo imeti udobna športna oblačila in obutev. Potek dejavnosti: Sprejem skupine na parkirišču ob OŠ Benedikt in predstavitev programa z napotki za varno in do narave prijazno hojo. Odhod do čebelarja. Seznanitev z delom čebelarja, ogled čebelnjaka, spoznavanje kranjske čebele (razvoj, deli telesa). Malica (med, domač kruh, eko jabolko), na poti opazovanje in razgovor o naravi, pokrajini, Ekomuzeju (varstvo narave, kmetijske površine, elementi zemeljskega površja). Orientiranje po soncu zaznavanje narave s čutili (kaj vonjajo, slišijo, vidijo, čutijo s kožo…). Delo po skupinah z iskanjem drobnih živali, shranjevanje v opazovalne posodice ter določanje živali. Poslušanje pripovedi o medonosnih rastlinah. Cilji: spoznavanje in primerjanje živih bitij ter okolja, v katerih živijo, spoznavanje svoje prehranjevalne poti, uporabe čutil in načine premikanja, spoznanje, da se ljudje bolje počutijo, če so redno telesno aktivni, spoznavajo, kako sami in drugi ljudje vplivajo na naravo, opišejo načine in skrb za ohranjanje urejenega okolja in razvijajo čut za varovanje in ohranjanje naravnega okolja, spoznavanje osnovnih pojmov v zvezi s površjem zemlje, spoznavanje neba in obzorja ter glavnih…

Ekskurzija je primerna: učenci prve, druge in tretje triade čas trajanja: 4 ure Primerni termini so pomlad, poletje, zgodnja jesen, Lokacija je gozd v okolici Benedikta. Učenci morajo imeti udobna športna oblačila in obutev. Potek dejavnosti: sprejem skupine na parkirišču ob Benediški slatini. Predstavitev vsebine ekskurzije z napotki za varno in do narave prijazno hojo, opazovanje in razgovor o naravi in kulturni krajini in Ekomuzeju (povezava kulturne in naravne dediščina, osnovni elementi zemeljskega površja...), ugotavljanje telesnih sprememb: učenci izmerijo in primerjajo srčni utrip pred in po vzponu ter ugotovijo vzrok za pospešen utrip, opazovanje gozda, ugotavljanje prevladujoče drevesne vrste in nabiranje listov, gospodarski pomen gozda… malica (med, domači kruh, eko jabolko), iskanje skritega zaklada, lipov čaj.   Cilji: spoznavanje osnovnih pojmov v zvezi s površjem, spoznavanje gospodarskega pomena gozda skozi zgodovino (les - surovina, material, izdelki, bivališča, kurjava…) spoznavanje svoje prehranjevalne poti, uporabe čutil, načine premikanja ..., spoznanje, da se ljudje bolje počutijo, če so redno telesno aktivni, spoznavajo, kako sami in drugi ljudje vplivajo na naravo, opišejo načine in skrb za ohranjanje urejenega okolja in razvijalo čut varovanje in ohranjanje naravnega okolja in kulturne dediščine, razviti sposobnosti razvrščanja in urejanja podatkov, izpolniti preproste preglednice za vpisovanje podatkov. Prispevek vključuje…

Obisk novega tradicionalnega travniškega  sadovnjaka zasajenega v smeri severozahod jugovzhod na od podrasti očiščenem pobočju nasproti stanovanjske hiše Slatinska cesta 19, Benedikt. Tu blizu tudi raste ena najstarejših trt samorodnic – jurka stara okoli 150 let. V sadovnjaku je šestnajst jablan. Z zasaditvijo in ohranitvijo tradicionalnega travniškega sadovnjaka, predvsem z udomačenimi in avtohtonimi sortami jablan in trt, želimo ohraniti avtohtonost slovenskogoriške  krajine in življenjski prostor mnogih rastlin in živali. Nasada sta posvečena očetu slovenskega eko sadjarstva Francetu Jančarju (1820, Črešnjevci - 1889, Zbigovci). Franc Jančar je bil duhovnik, narodno zavedni Slovenec in napreden sadjar, vinogradnik in umni gospodar. Najsrečnejši je bil kot kaplan pri Sv. Benediktu, ko sta skupaj z Dominikom Čolnikom širila moderno kmetijstvo in slovensko kulturo med ljudmi.  Jančar je pozneje bil najbolj bran avtor po lastnih izkušnjah napisanih knjigah o sadjarstvu, vinogradništvu in gospodarstvu, ki so izhajale v Mohorjevi družbi in kot nasveti v časopisih. Čas ogleda in interpretiranja je 45 minut. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti učencev in šolskim predmetom. Prispevek za  strokovno vodenje. Programe bomo konkretizirali in dogovorili s šolami.

Pri Osnovni šoli Benedikt je za vas na ogled kmečki vrt s tradicionalnimi in sodobnimi vrtninami in jagodičjem.  Zasajen je po permakulturnih načelih in obdan z leseno ograjo.  Zasnovo in postavitev vrta je pripravil Permakulturni inštitut iz Maribora. Z zasaditvijo in ohranitvijo tradicionalnega kmečkega vrta, predvsem z udomačenimi in avtohtonimi sortami zelenjave in jagodičja, želimo ohraniti avtohtonost slovenskogoriške  krajine in življenjski prostor mnogih rastlin in živali. Velika dodana vrednost Ekomuzeja je kmečki vrt z izobraževalnim, vzgojnim, trajnostnim, zgodovinskim in samooskrbnim  pomenom, ki je istočasno tudi šolski vrt v naselju. Vrt posvečamo  Franu Kocbeku (1863 - 1930), ki je bil učitelj, botanik, planinski pisec in organizator planinstva.  Rodil se je na Ločkem Vrhu pri Benediktu dne, 26. januarja 1863,  in umrl je dne, 7. avgust 1930, v Gornjem Gradu. Leta 1891 je napisal članek »O nalogi šolskega vrta« za učiteljsko glasilo Popotnik, kjer ugotavlja, da je bila Štajerska pravi eldorado šolskih vrtov v vsej Evropi.  Tudi ljudska šola pri Sv. Benediktu je takrat imela šolski vrt.  Cesarsko kraljevska vrtnarska družba za Štajersko je iz  Gradca razpošiljala  nekaj let vsako spomlad voditeljem šolskih vrtov razna semena. Učitelji so skupaj z učenci rastline poskusno posejali. Potem so poročali, kako so se posamezne vrste…