Franckova pot je poimenovana po Francu Brezniku, ljubitelju Slovenskih goric in narave. Je pot doživetij in poteka po obnovljeni sprehajalni poti okoli akumulacijskega jezera Komarnik, ki je pomembno zatočišče in bivališče mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.  Komarnik je naravni spomenik in gnezdišče mnogih ptic. Komarnik je res čudovit! Kakšna sprostitev! Sprehod okoli jezera, najprej po travniku in nato skozi gozd. Izhodiščna točka je parkirišče ob nekdanjem hotelu Črni les, Zamarkova 1b, 2230 Lenart. Čas hoje 2 uri.  Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom.  Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Grad je najbolj poznam po povesti o nesrečni ljubezni z naslovom  Črni križ pri Hrastovcu. V srednjem veku so tu obsodili več čarovnic in nekaj čarovnikov. Je tudi renesančna in baročna umetnina. Grad je eden izmed najmogočnejših in najlepših grajskih kompleksov na slovenskem Štajerskem. Prvi lastniki gradu Hrastovec so bili Hrastovška gospoda. Po poroki Ane Hrastovške s Henrikom Herbersteinom grad preide v last Herbersteinov. Ti so bili njegovi lastniki vse do leta 1802, ko ga kupi industrialec Janez Pauer. Herbersteini si grad znova kupili v začetku 20. stoletja in so bili njegovi lastniki do konca druge svetovne vojne. Znani obiskovalec gradu je bil diplomat Žiga Herberstein (1486 – 1566), ki je bil poslanik več cesarjev Avstrijskega cesarstva in pisec prve knjige o Rusiji - Moskovski zapisi.  Pod gradom Hrastovec so  ribniki, ki so od leta 1992 zavarovani kot naravni spomenik z redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Izhodiščna točka je parkirišče ob Trgovini in  bifeju Marko, Zamarkova, ob križišču regionalne ceste  in ceste proti Hrastovcu. Čas hoje in ogledov 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Zavrh je vasica v Slovenskih goricah, ki je planincem poznana predvsem po točkah Pomurske planinske poti in razširjene slovenske planinske poti. V središču vasi so postavili 17 m visok kovinski razgledni stolp, ki vam omogoča lep razgled na Pohorje, Boč, Donačko goro in po večjem delu severovzhodne Slovenije v daljavo do 300 km. V bližini stolpa je spomenik generalu Rudolfu Maistru in njegova nova muzejska zbirka v tudi obnovljeni vili. Poleg vinogradništva je preteklost kraja povezana z Rudolfom Maistrom – Vojanovom (1874 – 1934), slavnim slovenskim pesnikom, generalom in borcem za severno mejo, ki je v Zavrh prihajal na oddih. Ohranila se je zgodba o deklici Katrci, ki je generalu prinašala časopis in pošto od Lenarta. Katrca je obiskovala ljudsko šolo v Voličini in vi  boste opravili del nekdanje  poti otrok iz Zavrha  v šolo. Začetek sprehoda je  parkirišča pri Domu kulture Voličina.  Čas hoje in ogledov 2,5 ure. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Trojiško jezero ali tudi Gradiško jezero se nahaja pod naseljem Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Sveta Trojica je gručasto, razpotegnjeno naselje, ki se je razvilo na vrhu razglednega slemena.  Baročna umetnina je cerkev sv. Trojice s samostanom in tremi zvoniki. V trškem jedru so lepo ohranjene klasicistične hiše, spomenik padlim med 2. svetovno vojno, Cankarjev spomenik ter spominska plošča pisatelju in zdravniku Lojzu Kraigherju, pisatelju Ivu Brnčiču in Ivanu Cankarju. Kraj je poznam še po mnogih umetniških, kulturniških in političnih zgodbah. Trojiško jezero obsega okoli 50 ha in je nastalo z zajezitvijo potoka Velka v drugi polovici 20. stoletja. Je eno od skupaj petih zajezenih jezer v Pesniški dolini. Trojiško jezero je bilo pašnik - gmajna, sedaj pa je predvsem namenjeno ribolovu in ribogojništvu. V jezeru imajo svoj dom mnoge ribe. Ob ugodnem vetru je na Gradiškem jezeru možno deskanje, pozimi pa drsanje. Globina Trojiškega jezera ne presega 5,5 metrov. Okrog jezera poteka znana zdravilna energetska pot. Začetek sprehoda je iz parkirišča pri Domu kulture Sv. Trojica. Čas hoje 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Mesto Lenart v Slovenskih goricah je središče osrednjih Slovenskih goric, ki so največje gričevje v Sloveniji. Lenart se razteza na terasi med potokoma Velka in Globovnica. V tem delu se nahaja staro mestno jedro z osrednjim trgom. Sprehodili se boste tudi do akumulacijskega jezera Radehova in nazaj čez Polano.  Skozi zgodbe dečkov Jožefa in Emilijana, ki sta hodila v šolo pri Lenartu in živela pri svojih sorodnikih, boste spoznali življenje na podeželju v 19. stoletju oziroma v času med leti 1814 do 1860. To je bil čas začetkov slovenskega šolstva in boja za enakopravnost slovenščine od leta 1848 naprej.  Bil je tudi čas naprednega kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva, čas propadanja fevdalizma in začetek industrijske revolucije. Dr. Jožef Muršec (1807–1895) je bil duhovnik, profesor, dobrotnik in najpomembnejši Slovenec v gibanju Zedinjena Slovenija 1848. Emilijan Lilek (1851–1940) pa je bil profesor zgodovine in zemljepisa na gimnazijah v Zadru in Celju ter pisec učbenikov , člankov in strokovne literature. Začetek sprehoda na parkirišču pri Avtobusni postaji Lenart. Čas hoje in ogledov 2,5 ure. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Benedikt je zanimivo naselje v severovzhodnem delu Slovenije. Največje zgodovinske znamenitosti v Benediktu so župnijska cerkev svetega Benedikta, župnišče, več kapelic in znamenj ter prazgodovinska in rimska gomilna grobišča nad pokopališčem. Naravne znamenitosti pa so  Benediška slatina, termalna vrtina, Učni sadovnjak z brajdami Franceta Jančarja in Učni vrt Frana Kocbeka. Na sprehodu se bomo pogovarjali o času med leti 1903 do 1911. Ana in  Ivan sta se zaljubila 1898 v Ljubljani. Ivan je Ani pisal najlepša ljubezenska pisma, pesmi in bila je lik v nekaterih dramah. Ana Lušin je bila nekaj časa učiteljica v ljudski šoli Benedikt. Ko je Ivan obiskal Sv. Benedikt je mislil, da je pokopana na benediškem pokopališču. Benediktu in Ani je posvetil črtico Mimogrede. Sprehodili se bomo po naselju in si ogledali tudi gomile za pokopališčem in pot bomo nadaljevali po čudovitem gozdu Zlodjeva püša do Trstenika do Gostišča na kmetiji Kaučič, kjer je možno jahanje ponijev in konj. Izhodiščna točka sprehoda  je središče Benedikta, Čolnikov trg 7,   ob vstopni tabli Arheološke ceste.  Čas hoje in ogledov 2,5 ure (vključen čas jahanja 30 minut). Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Starši pripeljite otroke. Skupaj bomo raziskovali, kako so v času vitezov in princesk gradili cerkev?  Kako so kiparili in slikali?  Zakaj so ustvarjali umetnine?  Ugotovili boste, kaj je bilo nekoč lepo in kaj je danes? Cerkev Sv. treh kraljev je gotska arhitektura namenjena tudi zadovoljevanju lepote. V gotski cerkvi so združena  matematična in astronomska spoznanja ter gradbene in umetniške veščine z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb. Notranjost gotska cerkev s portali, slopi in oboki v magični svetlobi, človeka usmerja proti lepoti in večnosti. Gotski krilni oltarji so bili knjige revnih (ko večina ljudi ni znala brati), ki še nam vedno z lepimi  kipi in slikami pripovedujejo zgodbe. Kaj vse lahko izvemo iz slik? Gotsko cerkev so zgradili med leti 1521 – 1588. Že od začetka je bila troladijska cerkev Sv. treh kraljev zasnovna kot romarsko svetišče. Izhodiščna točka sprehoda  je središče Benedikta, Čolnikov trg 7,   ob vstopni tabli Arheološke ceste. Do cerkve se boste povzpeli po obnovljenih stopnicah. Čas hoje in ogledov 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Sprehajali se boste po krajih, kjer so ljudje nekaj stoletij živeli od gojenja vinske trte in prodaje vina. Vinogradniška učna pot  pri Sv. Ani je dolga 0,6 km z 10. postajami in pogovarjali se bomo o: trtah, grozdju, vinu, vinogradniških legah, geologiji, podnebju, življenju, kulturi in zgodovini kraja. Pot je posvečena je Francu Postiču (1794 – 1861), kirurgu, naprednem vinogradniku in sadjarju in Francu Trummerju (1800 – 1858), nadvrtnarju in piscu vinogradniških in sadjarskih strokovnih knjig ter člankov. Ohranil nam je slovenska imena starih sort trt. Franc Postič je bil velik prijatelj otrok. Z njimi se je sprehajal  po vinogradih in sadovnjakih. Pripovedoval jim je zgodbe o naprednem kmetijstvu, o zdravljenju rastlin in živali, saj je bil tudi živinozdravnik. Oktobra 1855 so obiskali lepo Sv. Ano in pri Postiču malicali snaha zadnjega  francoskega kralja  Karla X. Burbonskega  Marija Karolina  vojvodinja de Berry (1798 – 1870) z drugim možem grofom Karlom Lucchesi Palli, svojimi hčerkami, sinom prestolonaslednikom francoskega kraljestva in nekaj dni Francoskim kraljem Henrijem V. in njegovo ženo Marijo Terezijo von Österreich-Este ter z bogatim spremstvom. To je bil najznamenitejši obisk Sv. Ane. Med krajema Spodnjo in Zgornjo Ščavnico  so na hribu nad dolino reke Ščavnice zgradili leta 1654 leseno…

Gomile so pomemben dokaz spoštovanja prednikov in njihove lastnine. Pogovarjali se bomo o življenju naših davnih prednikov. Skupaj bomo iskali odgovore na naslednja vprašanja.  Kako so staroselci sprejeli rimsko državo in rimske bogove? Kaj vse so pridelovali in prodajali Rimljanom? Kdaj so dobili rimsko državljanstvo? Kaj vse še imamo danes od prve prave države Rimskega Cesarstva v naši materialnim in duhovni kulturi? Rimsko gomilno grobišče v Arheološkem parku je  pomembnejši kulturni spomenik rimske civilizacije. Grobišče je staro 1800 let in obsega 15 okroglih gomil. Ena predelana gomila predstavlja vpogled v notranjost, da si lahko predstavljate, kako so izgledale novegomile. O najdbah v gomilah ni podatkov, razen iz ene grobnice v kateri so bili odlomki keramike in rimski (bronasti) novec cesarja Hadrijana, ki je Rimu vladal med leti 117-138. Pokojnemu so za popotnico dali nekaj predmetov in hrane,  predvsem pa novec, ki je bil namenjen plačilu brodniku Háronu, ki je dušo umrlega popeljal preko reke Pozabljenja v Hád  ali v podzemni svet. Izhodiščna točka sprehoda  je parkirišče ob Arheološkem parku. Čas hoje in ogledov 1,5 ure. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Do domačije Hauzer se pripeljemo skozi gozd na rahlo pobočje. Gospodar  Jože Hauzer  je izvrsten čebelar, ki s pomočjo doživetih zgodb razloži proces nastajanja medu od najstarejših časov do modernih naprav.  Pokaže vam čebele med delom in več originalnih starih čebelnjakov. V muzeju so največja znamenitost Jurančičevi čebelnjaki in čebelarske naprave stare tudi preko 100 let.  Zanimiva je redka zbirka s slamo pletenih panjev, ki so bili prvi umetni panji. Sledi razvoj lesenih panjev do najnovejših plastičnih.  Ljudje v Slovenskih goricah so bili vedno iznajdljivi in so si sami izdelali iz lesa in železa večino čebelarskega orodja.  Vse to boste videli v zbirki. Na  domačiji Hauzer je še mnogo zanimivosti. Gojijo nekaj avtohtonih domačih živali, med njimi kokoši štajerke.  Izmed tehnične dediščine sta zanimiva gepelj in žaga s pogonom na motor iz Tamovega tovornjaka. Izhodiščna točka sprehoda  je na domačiji Hauzer, Cogetinci 25, 2236 Cerkvenjak. Čas ogledov 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

Pot vas bo popeljala po kulturni zakladnici Slovenskih goric po naselju Zgornja Velka s starim trškim jedrom. S pomočjo zgodb boste spoznali romarsko postojanko Zgornjo Velko s čudovito cerkvijo in baročno opremo. Stopili boste v senco dveh lip, ki so jih zasadili v čast in slaven spomin na kralja Aleksandra in njegovega sina kralja Petra. Obiskali boste Galerijo akademskega kiparja Gabrijela Kolbiča (1913 - 1995). Gabrijel Kolbič  je eden najpomembnejših slovenskih kiparjev 20. stoletja, ki je s svojimi kipi moderniziral kiparske ideje Augusta Rodina in Ivana Meštroviča. Zgornjo Velko in okolico je v svojih delih opisovalo več literatov in tu je živelo nekaj zaslužnih Slovencev.  Iz Zgornje Velke je prostran razgled po Slovenskogoriškem gričevju in edinstveni kulturni krajini. Izhodiščna točka sprehoda  je ob cerkvi v naselju Zgornja Velka. Čas hoje in ogledov 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.

V Žicah v zaključku prijetne dolinice južno pod Sv. Ano ob vodnatem izviru živi na kmetiji s svojo družino Anton Sever. Antona zanimajo raznorazne starine že od mladih let. Začudili in navdušili se boste v Antonovi muzejski zbirki z nekaj tisoč predmetov. Večina predmetov je iz vsakdanjega življenja ljudi ali zapuščina naših prednikov. Mnogi izdelki pa so danes že redkost ali neznana znamenitost. Zbirko sestavljajo predmeti potrebni za življenje na kmetiji (ročna orodja od najstarejših do traktorja, posoda, obleka, spominki, fotografije, knjige, pohištvo itd.), orodja in izdelki obrtnikov in domačih mojstrov (mizarska, tesarska, gozdarska, vinogradniška, krojaška, čevljarska, kovaška …), industrijski izdelki, zbirka radijskih sprejemnikov, analognih fotoaparatov in opreme ter mnogo drugih stvari. Največja vrednost zbirke pa je Antonovo znanje o zgodovini, izdelavi in uporabi razstavljenih predmetov.  Znanje si je nabiral vse življenje skupaj s predmeti. Za vsako stvar pozna zgodbo, ki jo z navdušenjem pripoveduje obiskovalcem. Izhodiščna točka sprehoda  je parkirišče nad hišo Žice 47a, 2233 Sv. Ana. Čas hoje in ogledov najmanj 2 uri. Interpretacijsko vodenje je prilagojeno starosti otrok in njihovim interesom. Število udeležencev: najmanj dve odrasli osebi.