EKOMUZEJ Dolina miru Benedikt

Kulturna dediščina

Gotska cerkev Sv. Treh Kraljev v Slovenskih Goricah

Vabimo vas na obisk enega najlepših gotskih spomenikov v Slovenskih goricah. Cerkev Sv. treh kraljev je gotska arhitektura namenjena tudi zadovoljevanju duhovne potrebe po lepoti. V gotski cerkvi so združena  matematična in astronomska spoznanja ter gradbene in umetniške veščine z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb. Geometrijski liki (pravokotnik, kvadrat, krog) in  geometrijska telesa (kvader, kocka, valj, krogla) so osnove arhitekturne konstrukcije. Lepota in skladnost geometrijskih likov in teles je značilnost gotske umetnosti (arhitektura, kiparstvo, slikarstvo). Sestavine arhitekture so:  lokacija, konstrukcija (tloris, fasada, stavbno pohištvo, materiali, barve …) in namembnost  ali zakaj se zgradba uporablja ? Poznavanje umetnosti je pomembno za uživanje…

Lepota kiparstva. Oltar Jezusovega rojstva v cerkvi Sv. Trije kralji

Gotski krilni oltarji so bili knjige revnih. Večina ljudi ni znala brati in so jim plastike in slike pripovedovale zgodbe. Lepi kipi in slike še nam vedno  pripovedujejo zgodbe in nam zadovoljujejo potrebo po lepoti.

Poklon treh kraljev iz leta 1623 v cerkvi Sv. Trije kralji

Njegovi krili sta poslikani spredaj s prizori Rojstva, Poklona treh kraljev, Bega v Egipt in Marijine smrti, zadaj pa s štirimi prizori misijona, ki stilno popolnoma ustrezajo načelom provincialnega alpskega manierizma.

Gotska okrogla kamnita prižnica v cerkvi Sv. trije kralji

Znamenita je okrogla kamnita prižnica iz okoli leta 1575. Stoji na močnem stebru in okrašena je z reliefoma pridigarja in plemenitaša, oprtega na ščit, morda glavnega donatorja cerkve Krištofa Myndorferja.

Gotska župnijska cerkev sv. Benedikta. Umetnostno zgodovinski spomenik

Priporočamo vam obisk ene najstarejših cerkva v Sloveniji. Župnijska cerkev sv. Benedikta je tudi pretežno gotska arhitektura namenjena zadovoljevanju duhovnih potreb po lepoti in duhovnosti.  Ves opis za cerkev Sv. treh kraljev smiselno velja za benediško  cerkev, ki ima tudi kripto.

Gotski kip Žalostne matere božje v cerkvi Sv. trije kralji

Nad severnim vhodom je  kip Žalostne matere  božje - kvalitetno delo iz okoli leta 1550 s poznogotsko-manierističnimi stilnimi potezami, ki jih odmevno vežejo z južno Nemčijo.

Župnišče pri cerkvi sv. Benedikt

Oglejte si srednjeveško župnišče ob lepi  stari lipi.  Župnišče pri cerkvi je kvaliteten primer gradnje stanovanjske stavbe iz 17. stoletja, ki verjetno v osnovi skriva srednjeveško osnovo.

Oltarna slika Jezus v Emavsu v cerkvi Sv. trije kralji

Oltarja ob prvem paru slopov sta iz zadnje četrtine 17. stoletja in hranita sliki Jezus prijatelj otrok in Jezus v Emavsu, obe kvalitetni baročni deli z očitnimi severnjaškimi vplivi.

Fišerjeva kapelica v Benedikt

Fišerjeva kapelica stoji nasproti šole, v centru Benedikta. Je neogotska kapelica iz leta 1902 in  ima močno poudarjen venec in vitek zvonik. Fasado členijo neogotske odprtine. V niši je solidno izdelan lesen kipec lurške Matere božje.

Eden prvih zlatih oltarjev v Sloveniji je oltar Marijinega vnebovzetja v cerkvi Sv. trije kralji

Oltar Marijinega vnebovzetja v južni ladji iz leta 1611 je zgodnji primerek tako imenovanega »zlatega« oltarja, ki je še renesančno ploščat in tektonsko dosledno grajen. Izdelal gaje mariborski mizar Jurij Stützl. Na oltarju je od leta 1636 sedanja plastična skupina.

Ana Lušin(1881-1910) in Ivan Cankar pri Benediktu. Na turistični informacijski tabli sredi Benedikta

Ana Lušin (1881-1910) je živela v kolizeju v Ljubljani. Bila je bolehna in se je po meščanski šoli vpisala na učiteljišče. Jeseni 1903 je nastopila učiteljsko službo pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah.

Farovška kapelica v Benediktu, Šolska ulica 16

Kapelica je bila zgrajena 1896 leta in je zaprtega tipa. V niši, odprti s šilastim lokom, je solidno izdelan Marijin kip. Pokriva jo dvokapnica. Kapelica je bila leta 2017 temeljito obnovljena skupaj z lepo urejeno okolico. Sredstva za obnovo kapelice in okolice je daroval Branko Sraka.

Relief Svetih bratov Cirila in Metoda iz Ciril-Metodovega doma je v cerkvi Sv. trije kralji

Relief Svetih bratov Cirila in Metoda, ki je bil na  Ciril-Metodovem domu, je leta 1938 iz umetnega kamna izdelal mariborski akademski kipar Ivan Sojč.  Prav tako je Ivan Sojč izrezljal leseno ograjo v prezbiteriju cerkve.

Kužno stebrno znamenje v Spodnji Bačkovi

Kužno znamenje sestavljajo štirioglat steber z na ajdovo zrno porezanimi robovi, renesančno profilirana preklada in polkrožno zaključen nastavek z masivnim križem, ki je odlomljen. Na znamenju je izpisana letnica 1613 in imena teh žrtev kuge (NICLAS SIDERITSC, CHRISTOF TSROSCHNER IN PETER GOLLOB). Slogovno je znamenje umeščeno med gotiko in renesanso. Obrezani robovi so še značilnost gotike, ostalo pa je že nov renesančni slog. Znamenje stoji v neposredni bližini hiše Spodnja Bačkova 33.

Rimskodobna naselbina Strmškova njiva na Drvanji

Stavbne ostaline (temelji, opeka) manjše rimskodobne podeželske naselbine. Pri obdelovanju večkrat izorjejo lomljenec, prodnike in kose tegul. Arheološko najdišče je na njivah, na severozahodnem robu naselja Drvanja.

Franc Salvador Gomilšek (1872 – 1943) duhovnik, pobudnik verskih, kulturnih in športnih društev ter prireditev.…

Franc Gomilšek je obiskoval srednjo šolo na Ptuju in v Gradcu. Teologijo je študiral v Mariboru, kjer je bil leta 1896 posvečen v duhovnika. Kaplan je bil v različnih krajih na Štajerskem. Od leta 1919 je bil župnik pri Sv. Benediktu. Leta 1931 je postal tudi dekan svetolenartske dekanije. 29. oktobra 1943 so ga na cesti iz Dobrniča pri Rdečem Kalu ustrelili okupatorji. Pokopan je v Dobrniču.

Depojska najdba negovskih čelad na Klancu v Benediktu

Leta 1811 je Jurij Slaček v Ženjaku (sedaj Benedikt, Na klancu 4) med oranjem njive v predzadnji brazdi pod vrha grebena ob vinogradu izoral 26 bronastih čelad. Čelade so kvaliteten bronasti odlitek. Napisi, številke in okraski so posebnost negovskih čelad. V času nastanka čelad (450 – 250 let pr. n. štetjem – to obdobje se v slovenski arheologiji imenuje negovski horizont) je bila pri nas zelo razvita tehnologija livarstva. Napisi, številke in okraski na čeladah dokazujejo visoko kulturo naših davnih prednikov.  Slaček je  prejel bogato nagrado in čelade so postala  vzpodbuda za iskanje »zakladov« do danes.

Glunčeva kapelica v Benediktu

Kapelica je na križišču cest iz Benedikta na Benediški Vrh in v Devanjo. Zaprto kapelico z začetka 20. stoletja členijo profilirano trikotno čelo, vratna in dve okenski odprtini. V notranjščini je precej kvaliteten kip Srce Jezusovo.

Mežnarija Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah

Mežnarija Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah je ena izmed najstarejših zidanih kmečkih hiš na Slovenskem. Umetnostno zgodovinski in etnološki spomenik.

Hiša (zidanica, kmečka hiša, gospodarsko poslopje) Štajngrova 88

Nadstropna podkletena hiša z veliko obokano vinsko kletjo je nekdaj bila zidanica vinogradniškega posestva, zgrajena na mestu Fuchsovega gradu. Na kamnitem kletnem portalu je letnica 1756. V nizu je pritlično gospodarsko poslopje s prešo.

Beričeva kapela (Šabjanova kapela) na Trsteniku

Neogotska kapelica z zvonikom je členjena s trikotnim čelom, pilastri in podstrešnim vencem. V notranjščini ima neogotsko poslikavo. Na oltarni mizi stoji kip lurške Matere božje, na njeni levi pa lesen kip svetnika z modelom cerkve v rokah in manjši kipec Srce Jezusovo ter na desni lesen kip Janeza Nepomuka.

Župecova kapela (Jagričeva, Hujsekova) v Spodnji Bačkovi. Šesterokotna kapela

Neoklasicistična kapelica zaprtega tipa je iz leta 1871. Šesterokotna kapelica ima ob strani dve poglobljeni niši in v vogalih ob vhodu dva stebra. Nad vhodom je trikotna niša. Za naše kraje je takšna arhitektura nenavadna in redka in spada med lepše kapele. Na zidani mizi stoji solidno izdelan lesen kip Brezmadežne. Marija stoji na  zemeljsko obli, ki jo ovija kača z jabolkom v žrelu. Marija kači lomi glavo z nogo.

Arheološko najdišče Pod Sv. Tremi Kralji v Obratu (Rimsko gomilno grobišče in stavba)

Štiri delno prekopane rimskodobne gomile, s premeri od 9 do 14 metrov in z višinami od 0,7 do 1,8 metra. Najdbe so izgubljene. Zahodno od gomil, v gozdu so bili odkriti tudi rimskodobni stavbni ostanki (temelji zidov, opeka), delno raziskani leta1963.

Spominska plošča na spominskem kraju, kjer je bila rojstna hiša Franca Kocbeka (1863 - 1930),…

Franc Kocbek (1863 - 1930), učitelj, botanik, planinski pisec, organizator planinstva, je bil rojen dne, 26. januarja 1863, na Ločkem Vrhu in umrl je dne, 7. avgust 1930, v Gornjem Gradu. Franc Kocbek je večkrat prihajal na Ločki Vrh, v Benedikt in v Drvanjo k Dominiku Čolniku. Dvakrat se je podpisal v njegovo spominsko knjigo. V herbarij pa je nabral cvetlice na Ločkem Vrhu in ob Negovskem jezeru.

Rimskodobno gomilno grobišče Strmškov gozd na Drvanji

Gomilno grobišče, ki pripada bližnji rimskodobni podeželski naselbini; osem s kolovozom delno poškodovanih gomil z višinami od 0,2 do 0,7 m in s premeri od 7 do 11,5 m. Arheološko najdišče je na severovzhodnem robu naselja Drvanja, v gozdu, na vrhu grebena.

Zormanova kapela (Joževa, Kranerjeva kapelica) na Drvanji

Po legendi bi naj ob cesti strašilo in zato so leta 1910 postavili kapelico. Neogotska kapelica Lurške Matere Božje ima zvonik in trikotno čelo. Zaprta je z vrati. V kapelici je na zidanem oltarju solidno izdelan kip Lurške Matere Božje. Kapelica je bila obnovljena leta 1998 in pod trikotnim čelom z narisanim božjim očesom je vodoraven napis Brezmadežna gospa prosi za nas 1910 – 1998.

Franc Zmazek (1844 – 1918) duhovnik in lokalni zgodovinar. Marmornat nagrobnik na pokopališču Benedikt

Franc Zmazek je gimnazijo zaključil 1866 v Mariboru. Pri vojakih v kadetnici v Trstu je do leta 1869 dosegel čin častnika. Hkrati je študiral bogoslovje v Mariboru. Novo mašo je pel leta 1870 in nato kaplanoval od 1870-1879 v Malečniku (Sv. Peter) in od 1879-1882 v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, kjer je bil župnik njegov nekdanji profesor v gimnaziji Davorin Trstenjak. Franc Zmazek je bil najprej župnik od 1882-1894 na Destrniku in od 1894-1918 pri Benediktu. Tu je med drugim ustanovil Vinorejsko društvo. Bil je zavzet lokalni zgodovinar.

Gomila Benediški Vrh v Benediktu

Na gozdnem grebenu med potokoma Ročico in Drvanjo leži časovno neopredeljena posamična gomila, s premerom 12,5 metra in višino 0,8 metra. V sredini na vrhu gomile so vidni sledovi kopanja, najdbe pa so izgubljene. S svojo dominantno lego nad potokom Bačkova predstavlja pomemben vizualni prostorski označevalec v rimskodobni kulturni krajini.

Krepekovo znamenje z nišo (tudi Kozarjevo, Cesarjevo) v Benediktu

Znamenje stoji severno od ceste Radgona - Lenart, pri odcepu ceste, ki pelje v Ženjak. Znamenje je iz 19. stoletja, ki ima pravokotni tloris, pokriva ga dvokapnica. Na obcestni strani je velika niša s fresko Kristusa. Ob strani sta manjši niši.

Domačija (domačija na vogel, vodnjak) Štajngrova 83

Zidana pritlična domačija na vogel  je delno podkletena in krita s strmo opečno dvokapnico. Stanovanjskemu delu sledi gospodarski del s prešo, vinska klet je obokana. Zgrajena v 80. letih 19. stol., obnovljena 1930. Na dvorišču je vodnjak na kolo.

Peserlova kapela, kapelica zaprtega tipa, na Trsteniku

Neogotska kapelica z zvonikom je bila postavljena leta 1925 v spomin na srečno vrnitev Jožeta Peserla iz prve svetovne vojne. Kapelo je pozidal zidarski mojster Karel Čuček iz Zg. Porčiča. Čelna fasada je z dvema opornikoma, celotna fasada pa je členjena s poslikanimi venci in profilacijo okoli oken. Za oltarno mizo je polkrožna niša v katri je solidno izdelan kipec Srce Jezusovo.

Kmečka hiša s črno kuhinjo v Spodnji Bačkovi 5

Lesena, cimprana,  z ilovico ometana in z apnom prebeljena hiša, krita s strmo dvokapno čopasto slamnato streho s širokimi napušči, zatrepa sta lesena. Tradicionalna razporeditev prostorov z vežo in s črno kuhinjo v osi, s hišo s krušno pečjo in z majhno sobo. Hiša je iz 19. stol.. Hiša stoji v južnem delu razloženega naselja Spodnja Bačkova, zahodno nad cesto.

Rimskodobno gomilno grobišče Klobasov gozd v Obratu

Rimskodobno gomilno grobišče; ohranjeni sta dve manjši gomili s premeroma 6 in 7 m ter z višinama 0,4 in 0,7 m. Arheološko najdišče je v Klobasovem gozdu, vzhodno ob cesti Obrat – Na Klancu, Benedikt.

Rimskodobno gomilno grobišče na Ločkem Vrhu v katastrski občini Trotkova

Obsežno rimskodobno gomilno grobišče s 57 večinoma prekopanimi gomilami (najdbe: kamnita pepelnica, bronasti novci) z višinami od 0,2 do 2 m in s premeri od 5 do 12,8 m. Arheološko najdišče je na gozdnatem grebenu v severozahodnem delu naselja Ločki Vrh, vzhodno od naselja Trotkova.

Spominski kraj nekdanjega gradu Drvanja na Drvanji

Grad Drvanja iz ok. leta 1681 je poznan iz Vischerjeve grafike. Gradič  je verjetno bil najprej strelski dvorec. Zamenjal je mnogo lastnikov in leta 1834 se je porušil. Material so porabili za gradnjo kleti, zidanic in drugih stavb. Ohranjeni so deli temeljev in nasip nekdanjega ribnika s cesto.

Rimskodobna gomila na Drvanji

Delno poškodovana rimskodobna gomila z višino 0,5 m in s premerom 7 m. Gomila je na vrhu gozdnatega grebena, jugozahodno od vasi Trstenik, v južnem delu naselja Drvanja.  

Franc Zupe (1863 - 1956), zaveden slovenski kmet, je bil 14 let župan občine Sv.…

Franc Zupe je bil rojen dne 3. marca 1863 v Benediktu. Vzorno je skupaj s svojo žena Julijano gospodaril na kmetiji. Bil je živinorejec in dober sadjar.

Rimska gomila zahodno od Radgonska cesta 23 v Benediktu

V gozdu, med Benediktom in Trstenikom, leži nad opuščenima kolovozoma sploščena rimska gomila s premerom 10,8 metra in ohranjeno višino 1,6 metra. Delno jo je poškodoval tudi kolovoz. Gomila kot del obsežnega rimskodobnega gomilnega grobišča, ki se razprostira vse od benediškega pokopališča v smeri proti severu, nad potokom Drvanja, predstavlja pomemben sestavni del rimskodobne kulturne krajine.  

Hiša na Radgonski cesti 10 v Benediktu

Znano benediško stavbo iz druge polovice 19. stoletja je zamenjalo več lastnikov in v njej je bila trgovina, gostilna, ljudska milica (policija), urad krajevne skupnosti in drugo. Tu je mladost preživela priznana akademska kiparka Vlasta Zorko. Njena starša, trgovca in lastnika hiše med leti 1930 in 1947 sta bila Vinko in Ivanka Zorko.

Krmekova kapela, kapelica zaprtega tipa, v Štajngrovi

Po Jožefinski izmeri bi tu naj stalo zidano znamenje  že v drugi polovici 18. stoletja. O nastanku sedanje kapelice ni podatkov, zagotovo pa je tu stala že leta 1919. Kapelica z zvonikom je bila postavljena ob koncu prve tretjine 20. stoletja. Fasada je brez profilacije. V notranjosti na zidani oltarni mizi stoji lesen kipec Brezmadežne. Ob njej je bolj nerodno izdelan kipec klečeče sv. Bernardke.

Rimskodobno gomilno grobišče Elblov les v Trsteniku

Rimskodobno gomilno grobišče je iz sedem nepoškodovanih gomil z višinami od 0,6 do 1,7 m in s premeri od 8,7 do 13 m. Arheološko najdišče je v gozdu, severno ob cesti, vzhodno od domačije Elbel.

Klemenčičeva kapela, znamenje z nišo, na Trsteniku

Tu je stal lesen križ že v času Jožefinske izmere, sedanje znamenje pa so postavili leta 1808. Šest metrov visoko znamenje ima tri metre visoko nišo, v kateri je kip Križanega. Na zadnjo stranico je pritrjen križ s solidnim kipom Kristusa, Na stropu je naslikan golob Sv. duha. Ob križu sta na steni naslikana Marija in Janez Evangelist. Na levi stranski strni je naslikan medaljon s sv. Terezijo, na desni pa medaljon s sv. Valentinom.

Rimskodobno gomilno grobišče v Spodnji Ročici

Delno prekopane rimskodobne gomile (14) z višinami od 0,7 do 1,3 m in s premeri od 5,5 do 11,5 m. Gomilno grobišče se razprostira na vrhu gozdnega pobočja grebena Ročica.

Kmečka hiša v Spodnji Bačkovi 21

Lesena pritlična stavba je  postavljena pravokotno na cesto, z zidano in obokano kletjo. Krita je z dvokapno salonitno streho. Lesen bivalni del je ometan, manjši gospodarski je opažen z deskami. Značilna kmečka stavba druge polovice 19. stol.. Hiša stoji ob cesti Zgornja Bačkova-Spodnja Bačkova.

Rimskodobna naselbina v Obratu

Stavbne ostaline (temelji, opeka) manjše rimskodobne podeželske naselbine (vicus ali villa rustica). Temelji stavb, okvirno datirani v 2. stol., so bili odkriti na prostoru v velikosti 150 x 60 m.

Gomila na Ločkem Vrhu

Nepoškodovana in časovno neopredeljena gomila s premerom 18 metrov in z višino 1,8 metra. Datacija prazgodovina, rimska doba. Arheološko najdišče je v gozdu, jugozahodno od jedra vasi Ločki Vrh, zahodno od domačije Vodušek.

Villa rustica (Rimska stavba, Ješevnikova njiva) v Ihovi

Rimskodobni stavbni ostanki so bili dokumentirani ob sondiranju 1962. Temelji ene ali več stavb, okvirno datirani v 2. stol., so že bili pretežno uničeni. Ljudsko izročilo je  govorilo o potopljenem mestu, pogreznjeni cerkvi ali gradu.  Arheološko najdišče je severno ob lokalni cesti Ihova - Radvenci, vzhodno pod gričem z zaselkom Gomile.

Spomin na Čolnikov dvorec, hlev in kozolec na Drvanji

Od Čolnikovega dvorca, hleva  in kozolca je ostal samo spominski kraj, ki pa ga omenjamo zaradi bogate vinogradniške in sadjarske zgodovine. V Slovenskih goricah so bili najboljši vinogradi in sadovnjaki na Štajerskem v času Avstrijskega cesarstva.

Gomila na Drvanji

Nepoškodovana in časovno neopredeljena gomila s premerom 17 m in z višino 1,8 m. Datacija prazgodovina, rimska doba.  Gomila je na vrhu gozdnatega grebena, jugozahodno od vasi Trstenik, v južnem delu.

Perkova kovačija na Drvanji

Kamnita, ometana in prebeljena stavba kovačije z značilnim lesenim nadstreškom je zgrajena v začetku 20. stol.

Ivan Kramberger dobri človek iz Negove je bil rojen pri Sv. Benediktu. Spominski kraj

Rojstna hiša  Ivana Krambergerja (* 4. maj 1936, Ženjak –, Benedikt - † 7. junij 1992, Jurovski Dol) je bila v Spodnjem Ženjaku blizu Benedikta. Sedaj je naslov  Mariborska cesta 15, Benedikt.  Tam kjer je bila Ivanova rojstna sobica niso rasle več kot 30 let nobene rastline. Sedaj imajo dvorišče. Ivan Kramberger je bil tudi dobrotnik, dimnikar, izumitelj, pisatelj in politik – kandidat za predsednika Republike Slovenje. 

Rimsko gomilno grobišče v Benediktu

Na položnem gozdnatem grebenu, severno od v nad pokopališčem v Benediktu ležijo najprej 3 večje gomile, nekaj višje je 5 manjših in na vrhu grebena še 8 gomil (skupaj 16 gomil).

Čebelnjak Ivana Poliča in Mlaskov vodnjak na Ženjaku v Benediktu

Čebelnjak Ivana Poliča, ki ga je izdelal njegov oče Franc Polič leta 1930 v Zg. Porčiču, je lep primer ljudske umetnosti. Ivan Polič se je priženil na domačijo na Ženjak 28 in je podedovan čebelnjak prestavil.  Čebelarstvo ima v naših krajih dolgo tradicijo, saj je bil med nekaj stoletij edino sladilo.             Mlaskov vodnjak na Ženjaku 12, Benedikt.  Star vodnjak iz leta 1834  je G. Fekonja  obzidal s suhim zidom, ki je še vedno zelo kvalitetno postavljen. Vodnjak je globok 31 m in maja 2019  je vseboval 11 m vode. Obnova vodnjaka je del operacije…