Med obiskom Ekomuzeja boste spoznali Vrtino termomineralne vode Be-2. Vrtina je najpomembnejše geološko odkritje v Slovenskih goricah in ima velik turistično gospodarski pomen.

Za župnijsko cerkvijo sv. Benedikt smo za vas in za krajane obnovili star vodnjak.

Najlepše si lahko predstavljate, kako je izgledala večina peskokopov v Slovenskih goricah, če obiščete peskokop v gozdu ob Lovski cesti na grebenu nad naseljem Benedikt na desni strani v smeri proti Trsteniku. Sarmatske brakične sedimemte so prekrile plasti proda in peska alpskih rek, ki so takrat na območju Osrednjih Slovenskih goric imele svoje delte. Pesek je bil zadnja stoletja pomemben gradbeni material za apneno malto pri gradnji opečnih in kamnitih stavb.

Prav zaradi ugodne lege grebenov, pobočij in dolin v Ekomuzeju lahko najdete mnogo naravnih izvirov. Posebna zanimivost so izviri visoko v gozdovih takoj pod vrhovi grebenov tudi zaradi dviganja vode v  podzemeljskih prelomih.

Ko se sprehajate po gozdu na Zlodjevi püši, vidite mlad brezov gaj, ki se razprostira na vrhu grebena na desi strani v smeri Trstenika.

Najdebelejšo smreko v Ekomuzeju z obsegom debla 3 m si lahko ogledate v sredini Tičje grabe nad posestvom Fartek.

Najdebelejši hrast v Ekomuzeju z obsegom debla 4,12 m si lahko ogledate v Merčnikovem gozdu južno od Benediške slatine.

Tičja graba je lep primer mokrotnega gozda. Pri vseh večjih izvirih po gozdovih si lahko ogledate rastišča mokrotnih gozdov s prevladujočo drevesno vrsto  jelšo in drugimi rastlinami, ki potrebujejo vlago.

Na strminah grebenov in na severnih pobočjih v Ekomuzeju prevladujejo mešani gozdovi. Najbolj razširjeno drevo je bukev, sledijo hrast, gaber, kostanj, smreka, rdeči bor, breza idr. Ob vodotokih v dolinah je še nekaj jelš. Skoraj eno tretjino površine Ekomuzeja ali 735 ha (30,7 %) pokrivajo gozdovi.

V vseh letnih časih si lahko ogledate nekaj manjših mokrišč v Ekomuzeju v dolinah in na robovih mokrotnih gozdov in mokrotnih travnikov. Najbližje naselju Benedikt je mokrišče z vrbovim gajem vzhodno od Slatinske ceste 21, blizu novega nasada jablan in brajd.

Pri Osnovni šoli Benedikt smo za vas pripravili tradicionalen kmečki vrt s tradicionalnimi in sodobnimi vrtninami.  Zasajen je po permakulturnih načelih in obdan z leseno ograjo.  Zasnovo in postavitev vrta je pripravil Permakulturni inštitut iz Maribora.

Vašem obisku in sadjarskim delavnicam je namenjen nov tradicionalni travniški sadovnjak zasajen v smeri severozahod jugovzhod na od podrasti očiščenem pobočju nasproti stanovanjske hiše Slatinska cesta 19.