Mežnarija Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah je ena izmed najstarejših zidanih kmečkih hiš na Slovenskem. Umetnostno zgodovinski in etnološki spomenik.
Gradnja mežnarije se ujema z gradnjo cerkve, ki je bila zgrajena med leti 1521 in 1588 in se slogovno v celoti ujema s cerkvijo Sv. treh kraljev, ki je najpomembnejši predstavnik gotike v Slovenskih goricah. Mežnarija je od cerkve Sv. treh kraljev locirana približno 20 m v smeri proti jugu. Nadstropna stavba v obliki črke L je v glavnem podolžnem traktu gotska, v širšem krajšem delu pa baročna. V svojem ožjem in daljšem gotskem delu je podkletena, v širšem in krajšem kasneje prizidanem kraju pa enoetažna. V klet stopamo z južne glavne fasade.
Gradbeno zgodovino mežnarije povezujemo z gradbeno zgodovino podružnične cerkev Sv. treh kraljev. Prvi podatek o Sv. treh kraljev zasledimo leta 1521, ko je salzburški nadškof in kardinal Matevž Lang dovolil takratnemu benediškemu župniku Juriju Prosenjaku in posestniku zemlje na kateri stoji cerkev, lastniku Freihofa v Radgoni, Krištofu pl. Myndorfu, gradnjo cerkve.