Benediška slatina v Benediktu

Poskusili boste lahko slatino ali mineralno vodo, ki je v naših krajih zelo priljubljena. S svojo mineralno sestavo učinkuje zdravilno, mehurčki ogljikovega dioksida pivca poživijo, sam plin pa deluje antibakterijsko. Radi jo mešamo s sokovi in vinom. Trije Benediški vrelci so ob prvem slatinskem zajetju iz leta 1932.

V zadnjem času je najbolj priljubljeno ime slatine Benediška slatina. Najprej so jo imenovali Fišerjeva slatina, pozneje pa po nekdanjem lastniku Cafu.
Med letoma 1973 in 1976 sta bili izvrtani dve vrtini: Be-1, globoka 150,5 metra, in BS-2, globoka 788 metrov. Z globljo vrtino, ki je prevrtala celotno skladovnico terciarnih usedlin, so bili raziskani vsi možni vodonosniki z mineralno vodo na tem območju.
Spomladi 1997 so sanirali prejšnje vrtine in izvrtali so tri nove: Anin, Paulin in Helenin vrelec. V vsaki od vrtin je mineralna voda zajeta na različni globini in v različnem vodonosniku. Vse tri mineralne vode so Ca- Mg-HC (kalcijevo-magnezijevo-hidrogenkarbonatnega) tipa, a se med seboj razlikujejo po fizikalnih in kemijskih lastnostih ter koncentraciji številnih prvin in njihovih ionov. Zaradi svoje kemične sestave imajo mineralne vode prijetne fiziološke učinke.

2 EkumuzejK 2 Benediska slatina v Benediktu2 EkumuzejK 109 Benediska slatina v Benediktu