Literarne umetnine o Benediktu

Ivan Cankar, Marija Rajter, Danica Elbl

Ivan Cankar

Benedičani se radi pohvalimo z obiskom Ivana Cankarja v naših krajih. Benedikt in Sv. Tri Kralje je obiskal decembra 1910.

Cankarjevo povezavo s Sv. Benediktom in njegovo največjo ljubeznijo Ano Lušin smo kratko predstavili na eni izmed treh vstopnih tabel Arheološke ceste Benedikt v središču kraja.

Tu objavljamo dva odlomka iz črtice Mimogrede, ki jo je posvetil Benediktu.

Ivan Cankar je bil prava atrakcija, vsi so ga hoteli videti. Lenarški odvetnik Gorišek in notar Štupica sta tekmovala, kdo bo dalj časa v njegovi družbi. Učiteljice so ga oboževale. Igralec Maks Furjan je preživel mladost v okolici Benedikta in spominjal se je, da je ves razred otrok njihova učiteljica peš peljala k Sv. Trojici. Otroci so Cankarja videli in pozdravili na terasi pri nekdanji gostilni Golob.

Opis iz prvega odlomka črtice Mimogrede se  dogaja v nekdanji gostilni Perko, ki je stala ob takratni Mariborski cesti, kjer je sedaj stanovanjski blok z zdravstveno ambulanto.

Ivan Cankar : Mimogrede, Slovan, Ljubljana 1914, dva odlomka:

"Sedel sem v mračni kmetiški krčmi. Svetel dan je bil zunaj, ali ta svetloba se mi je zdela mrtva in mrzla. Neznana tesnoba mi je dušila srce. Skozi okno sem videl na široko vaško cesto, razorano in na debelo z ilovnatim prahom posuto; nad krčmo se je zožila ter se vzdignila v klanec. Hiše so stale posamez, nizke in mrke, vsaka še posebej s plotom ograjena. Iznad polja, spečega pod tihim solncem, se je bočil goličav hrib; na vrhu je samevalo drevo, krivenčasta tepka ali kaj.  …."

"Na dušo mi je tiščala gora, ki sem jo skušal odvaliti z obema rokama. „Kaj sem bil jaz zastrupil ta kraj, da se je zadušila v njem? — Ti si ga bil zastrupil! — „Kaj jo je ranila do smrti tista beseda — izrečena le mimogrede — kakor na plesu, tako lahkotna, da jo odnese dih pahljače?" — Tista beseda jo je ranila do smrti! „Kaj ni vsak trenotek življenja brušeno bodalo, vsaka beseda, vsak pogled, vsak dihljaj? Katero bodalo je zastrupljeno? Čigavo roko je vodila smrt?“ — Sodba ni tvoja!  …."

Benedikt je samo stvarna podlaga tej črtici, ki je tudi namenjena spominu na  Ano Bergantovo rojeno Lušin. Ana je pokopna na pokopališču Plešivec pri Velenju. Na njenem belem kamnitem spomeniku je vklesan Cankarjev verz:

»Tiho zdaj v grobu spi,

Tvoja in moja vesela mladost!«

Benedičani smo ponosni tudi na dve naši pesnici.


Marija Rajter , slovenska pesnica, kulturna ustvarjalka,  živi in ustvarja na svojem domu v Spodnji Ročici pri Benediktu. Pesnikuje že od mladih let. Napisala je več kot 800 pesmi.  Nekaj pesmi je objavila v raznih zbornikih. Svoje pesmi rada prebira na literarnih srečanjih in drugih prireditvah. Najrajši piše priložnostne pesmi o lepih življenjskih dogodkih. Je tudi prijateljica humorja, ki ga vpleta v svoje umetniško poslanstvo in pripovedovanje zgodb ter  smešnic. 

20 EkomuzejND 22 Marija Rajter slovenska pesnica kulturna ustvarjalka


Danica Elbl, slovenska pesnica, kulturna ustvarjalka in lokalna turistična vodička, Benedikt.

Živi in ustvarja na svojem domu v Benediktu.

Pisati je začela že v otroštvu, vendar so se njene pesmi iz tega obdobja izgubile. Prvo pesniško zbirko – Moje pesmi, moj zaklad - je izdala leta 1997, drugo – Življenje moje – mojega dela sad pa leta 2008. Ta pesniška zbirka je nastala iz ustvarjalnega opusa, ki se je nabral od izdaje prve zbirke. Avtorica ustvarja ob različnih priložnostih, življenjskih dogodkih, ob opazovanju ljudi in okolice ter svojega življenja.

(Vir: Wikipedia)