Depojska najdba negovskih čelad na Klancu v Benediktu

Leta 1811 je Jurij Slaček v Ženjaku (sedaj Benedikt, Na klancu 4) med oranjem njive v predzadnji brazdi pod vrha grebena ob vinogradu izoral 26 bronastih čelad. Čelade so kvaliteten bronasti odlitek. Napisi, številke in okraski so posebnost negovskih čelad. V času nastanka čelad (450 – 250 let pr. n. štetjem – to obdobje se v slovenski arheologiji imenuje negovski horizont) je bila pri nas zelo razvita tehnologija livarstva. Napisi, številke in okraski na čeladah dokazujejo visoko kulturo naših davnih prednikov.  Slaček je  prejel bogato nagrado in čelade so postala  vzpodbuda za iskanje »zakladov« do danes.

Po nekdanjem sedežu gosposke v bližnjem gradu Negova so dobile in do danes ohranile ime "negovske čelade". Negovske čelade so tudi splošna strokovna beseda za vse čelade podobne oblike in časa nastanka v alpskem prostoru. Čelade so danes večinoma shranjene v muzejih na Dunaju, Joanneumu v Gradcu, Munchnu in v Narodnem muzeju v Ljubljani, nekaj pa jih je izgubljenih ali v zasebni lasti. Njihova posebnost je tudi v tem, da imata dve vrezane napise, od katerih je bil eden spoznan za najstarejši germanski zapis. Po novejših raziskavah so ugotovili, da je napisan venetski pisavi idrijskega tipa (Idrija pri Bači). O napisih ni enotnih mnenj, domneva se, da so bile čelade uporabljene še v poznejšem času.

22 EkomuzejA 43 Depojska najdba negovskih celad na Klancu v Benediktu. Oznacen ze zacetek njive22 EkumuzejK 40 Negovska celada ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani foto Tomaz Lavko